»Menim, da ne bo na ogled ves čas, bom pa morda dala uokviriti certifikat. In seveda ga bom več kot z veseljem kdaj 'posodila' muzejem.«

»Se bo o nadaljnjih korakih odločal zatem, čeprav ta trenutek misli, da se ne bo nič spremenilo.«

»Nas na ta način spodbudi, da v čim večji meri ohranimo fenomen tega, kaj pomeni, preden izgubi občutek za to in svojo človeško čutnost vnesemo v drugo entiteto, v umetno inteligenco, sicer bo težko ločiti, katera čutnost, človeška ali postčloveška je pristna.«

»Pred seboj imam še približno 30 let dela, mogoče 20 let resnih telesnih naporov, in to moram kar najbolj izkoristiti, nimam se več časa zafrkavati.«

»Nič. Tudi takrat bodo podjetja spet potrebovala prehodno obdobje, da lahko plačam dodajo kak evro.«

»Stvari je treba prespati in se odločiti. Zdi se mi škoda, da ne bi izkoristila izkušenj, ki sem jih pridobila, in ne nadaljevala v politiki.«

»Življenje po pandemiji bo zelo drugačno, a se ob ugotovitvi, da smo priče zadnjim dnem umetniškega sveta, kot ga poznamo, takoj vpraša, ali nismo morda že priče prvim dnevom novega, še neznanega sveta umetnosti.«

»V zadnjih dvajsetih letih se je pojavilo spoznanje, da nimamo pred sabo več prihodnosti. Kot družba bomo morali na novo premisliti, kakšna bo naša prihodnost. Danes nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo čez pet, deset let, kaj bo z našim planetom, kaj bo z nami. Bistveno se mi zdi, da presežemo antropocentrično držo človeka, da dojamemo, da je vse živo z nami, da si delimo ta planet z vsem živim. Ne govorim samo o živalih, govorim tudi o rastlinah, o drevesih. Ko bomo to dojeli, se lahko spremeni tudi paradigma celotne družbe in našega dojemanja sveta.«

»Potrebujem nekaj časa zase, da premislim in pretehtam vse skupaj, potem pa bom videla. Ena od možnosti je tudi konec kariere. Potrebujem nekaj časa zase, zavedam se, da se bom morala odločiti.«